<< Agaricus abruptibulbus, odsekanodniščni kukmak | Gobe | Agaricus bernardii, Bernardov kukmak >>
Agáricus benésii (Pilát) Pilát (1951)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Prepoznaven je predvsem po svojem snežno belem klobuku, ki je prekrit z vlaknatimi luskami, ter po tem, da meso na prerezu in poškodovanih mestih hitro pordeči živo rdeče do krvavo rdeče, kar je ključni znak za razlikovanje od drugih vrst iz rodu Agaricus - kukmaki.
KLOBUK: Od 5 do 12 cm, v mladosti je polkrožen ali izbočen, nato se razpre v blazinasto do poravnano obliko, v sredini pogosto ostane rahlo sploščen. Površina je bela ali snežno bela, prekrita z vlaknatimi, belimi luskami, ki s starostjo ali v suhih razmerah postanejo rahlo rjavkaste. Pri starejših primerkih ali ob poškodbah se luske in rob klobuka obarvajo značilno rdeče.
TROSOVNICA: Lističi so prosti, sprva rožnati, nato rožnato rjavi, in končno temno čokoladno rjavi do skoraj črni. So gosti in ozki, njihov rob je pogosto svetlejši, belkast in rahlo nazobčan.
BET: Je dolg in vitek, valjast, v dnišču pogosto zadebeljen (gomoljast), sprva poln, kasneje pa postane votel. Barva beta je bela, ob poškodbah ali na pritisnjenih mestih pa hitro pordeči. Obroček je razmeroma obstojen, belkast, pogosto dvoplasten, zgoraj progast, po spodnji strani pogosto rahlo luskast ali z nazobčanim robom.
MESO: Je belo, čvrsto in kompaktno. Najbolj značilna lastnost je hitro pordečenje (krvavo rdeča barva) na prerezu ali na mestih, kjer gobo poškodujemo, kar se še posebej intenzivno pokaže na stiku med klobukom in betom. Vonj je blag, prijeten, po gobah, včasih mandljast, okus pa je nežen.
TROSI: 5–7 x 3,5–4,5 µm, eliptični, gladki, v množini (trosnem prahu) čokoladno rjavi.
RASTIŠČE: Raste posamično ali v manjših skupinah v iglastih in mešanih gozdovih, najpogosteje pod bori in drugimi iglavci, redkeje tudi v listnatih gozdovih. Rad ima bogata, apnenčasta tleh, najdemo ga tudi ob robovih gozdov ali gozdnih poteh. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna. Zelo kakovostna goba, vendar zaradi redkosti je priporočljivo, da je v naravi ne nabiramo v večjih količinah in da jo varujemo.
PODOBNE VRSTE: Zamenjamo jo lahko z drugimi Agaricus - kukmaki, ki pordečijo, kot je Agaricus sylvaticus, gozdni kukmak, ki prav tako pordeči, je manjši, vendar ima navadno bolj rjav in izraziteje luskast klobuk. Podoben je tudi Agaricus bernardii, Bernardov kukmak, ki je praviloma bolj čokat, raste na travnatih in pogosto slanih rastiščih ter ima značilen slankast ali ribji vonj.
Foto: en.wikipedia.org
SINONIMI: Agaricus carolii Pilát [as 'caroli'] (1951), Agaricus squamulifer (F.H. Møller) Pilát (1951), Agaricus squamulifer var. caroli (Pilát) Pilát (1959), Agaricus sylvaticus subsp. benesii (Pilát) Hlaváček (1949), Agaricus sylvaticus var. benesii (Pilát) Hlaváček (1949), Psalliota benesii Pilát (1925), Psalliota squamulifera F.H. Møller (1950)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 8
